Ivo Janez Cundrič, dipl.inž. metalurgije

Avtorjevi osebni podatki in izobraževanje

Rojen v Bohinju na Bohinjski Bistrici leta 1947; Osnovna šola Bohinjska Bistrica; Gimnazija Jesenice; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Oddelek za montanistiko, odsek metalurgija, zaključena 1973, dipl.inž.metalurgije.

Delo

Prva zaposlitev v letu 1973 : Železarna Jesenice, Raziskovalni oddelek, nato sodelovanje pri Projektu izgradnje in zagona Hladne valjarne Bela in nadaljevanje s proizvodnjo in tehnologijo.

Dobitnik različnih nagrad za izboljšave in inovacije v Železarni Jesenice. V letu 1993 postal tehnični direktor ACRONI Jesenice, sodeloval pri sanaciji Slovenskih železarn za področje Jesenic, izvajalec Sofres Conseil, CEDEX.

 

Kontakt e-pošta : ivo.cundric@gmail.com

Ivo Janez Cundrič

Preizkušnje

V letu 1994 v firmi ACRONI sredi postopkov sanacije Slovenskih železarn doživel hude krivice in nezakonitosti, kar ga je stalo kariere in zaposlitve. Kršitve človekovih pravic so se leta in leta nadaljevale tudi na slovenskih sodiščih. Začela se je kalvarija, ki se je končala šele v letu 2006 na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodba je ugotovila, da je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja in državi Sloveniji naložila kazen.

 

Doživljanje krivic ga je vzpodbudilo, da je v letu 1997/98 vpisal izredni študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.

 

Ko je razumel, kje ima hudič mlade, je obupal nad slovensko družbeno stvarnostjo in se zatekel med starodavne, pozabljene železarje.

 

železarna-steckel-tippins

Valjavski stroj za vroče valjanje širokih trakov tipa Steckel(Tippins). Cundriča so razrešili, ko se je dogovarjal za rekonstrukcijo Steckel. Prekinili so kontakte s firmo Tippins in Voestalpine, vzeli so drugo firmo. Rezultat: po investiciji so dosegli izplen železa od jeklarne do finalnega izdelka 50% (prej je bil 65%), to je trajalo najmanj dve leti. Katastrofa-srednji vek!

Rešitev

Srečal je ljudi, ki so v sebi še imeli humanost in kulturo. Pričel je z raziskovanjem zgodovine železarstva rodnega Bohinja, začel z lastnimi eksperimenti starodavnega načina taljenja, brez denarja in z resnimi zdravstvenimi težavami. Srečal se je s kulturo železa, kar ga je rešilo.

Rezultat triletnega opisanega dela je knjiga POZABLJENO BOHINJSKO ZLATO.

15. novembra 2002 je bila prva predstavitev knjige v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja na Bohinjski Bistrici. Z obiskom je presenetil tudi bohinjski rojak, akademik, dr. Joža Mahnič. Njegov odziv na knjigo: »Knjiga je praznik za Bohinj«

Avtor je spoznal Jadrana Sterleta, žal sedaj že pokojnega novinarja izobraževalnega programa TV Slovenija. Dogovorila sta se, da v juniju 2002 posnameta eksperiment taljenja ter tudi gradišča Ajdovski gradec in Dunaj pri Jereki, iz česar je nastalo nekaj odmevnih filmov in oddaj.

Jadran Sterle-Cundrič

Novinar Jadran Sterle, avtor Ivo J.Cundrič in direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič (junij 2002)

Raziskovanje se nadaljuje

Avtorjevo delo se s knjigo POZABLJENO BOHINJSKO ZLATO ni ustavilo.

V letu 2016 je bil v okviru Evropskega združenja Iron Age Bloomery soorganizator Mednarodnega festivala taljenja železa ( International Ironworking Festival) v Stari Fužini v Bohinju, skupaj z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja in Turizmom Bohinj.

V času festivala je postavil samostojno razstavo v Kulturnem domu v Stari Fužini z naslovom Sijaj železa s tematiko 2000 letne zgodovine železarstva v Bohinju, ki dopolnjuje avtorjevo monografijo z novimi spoznanji.

Aprila 2018 je objavil  strokovni članek na spletnem portalu  Academia.edu pod naslovom  Glow of Iron in the Bohinj Alpine Valley  - Iron Age Metallurgy inSlovenia.

V letu 2019 in 2020 se avtor poda v »domovino železa« (Alfons Müllner: Geschichte des Eisens). Rezultat vsega raziskovanja je nova knjiga SIJAJ ŽELEZA V ZGODOVINI - Zgodba o ŽELEZU, SLOVENIH IN SLOVENCIH, ki je zaradi pandemije izšla v aprilu 2020.

Knjiga SPODNJE BOHINJSKE GORE - STARODAVNI BOHINJ (marec 2022) je odgovor na brezobzirno prikrito spremembo imena venca Spodnjih Bohinjskih gora.

PETICIJA ZA OHRANITEV IMENA VENCA SPODNIH BOHINJSKIH GORA (oktober 2022)

Publikacija PARK AJDOVSKI GRADEC - MUZEJ NA PROSTEM (december 2023) dokazuje, da je Ajdovski gradec v Bohinju, v Bistriški dolini, naš največji kulturni spomenik.

 

 

 

Pozabljeno Bohinjsko zlato

Sijaj železa v zgodovini

 

Spodnje Bohinjske gore

 

Park Ajdovski gradec-Muzej na prostem

Julijana Cundrič

Ivo J.Cundrič, tekst in fotografije