Pozabljeno bohinjsko zlato, november 2002

Zaključek

Ob nastajanju te knjige se mi je dogajalo nekaj nerazumljivega, skrivnostnega. Nihče mi ni pokazal poti niti rudišč ter drugih ostankov starih časov, ki jih opisujem. Še najbolj presenetljivo so se mi prikazale številne talilne peči na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki. Tudi taljenje in kovanje se mi je neverjetno hitro posrečilo.

Ali so me usmerjali duhovi starodavnih prebivalcev, mogoče so bili to nagajivi »perkmandeljci«? Gotovo imajo svoja pravila, kdo sme raziskovati ali celo pisati o tem. Ko sem končno prestal naporno delo s knjigo in z vsemi preizkusi, so me nagradili še z najdbo pravih volkov.
Po opravljenem delu sem vesel. Če nekaj delaš z veseljem in prepričanjem, se ti ne zdi škoda truda in časa. Ob tem pa pozabiš tudi na svoje težave, prestaviš se v boljši, svoj svet. Najdbe, na katere sem v času pisanja te knjige naletel, kažejo na zgodovinsko pomembnost Bohinja, ki do sedaj še ni bila prikazana, in sicer:
- številne sledi talilnih mest, materiali peči in žlindra z Ajdovskega gradca in njegovega vznožja,
- ostanki talilnih mest skupaj z volkom in pripadajočo žlindro, ostanki kovaških ognjišč ter žlindra iz prvega kovanja z Dunaja pri Jereki,
- volki in žlindra ter ostanki talilnih mest na sotočju Save in Bistrice pri Bohinjski Bistrici.
Zgodovina našega prostora, vpeta med Jadran in Alpe še zdaleč ni dokončno raziskana. Morala bo nesporno odgovoriti na vprašanje, ki se ponuja: Kdo so bili tisti, ki so pridobili prikazane volke in kakšen jezik so govorili? Kdo so bili? Odgovor se lahko skriva v imenih Bohinj, Studor, Kras, Krašca, Krem... Kje so prebivali? To dokazujejo imena Gradec, Gradišče, Selo ... Kaj so ti ljudje delali pa označujejo slovenske besede ruda, ogenj, peč, žlindra, železo, taliti (plaviti), kovati in druge, ki imajo prastar izvor.
Bohinj, majhen prostor, čudovita alpska dolina, še vedno skriva jezikovne in materialne dokaze starih časov. Na nas je, da jih raziščemo in končno, da jih pokažemo. Ne smemo dovoliti, da se zabrišejo starodavne sledi, ki so tudi naše poti v preteklost.

Začel sem z odlomkom iz nenapisanega romana pisatelja dr. Janeza Mencingerja, z njim bom tudi končal: »Še sedaj se nahajajo takih plavžev ostanki ...« In ostanki so!
Pisateljeva velika želja, da bi prikazal bohinjsko železarsko zgodovino, se je s knjigo POZABLJENO BOHINJSKO ZLATO uresničila. Tudi on je bil moj vodnik skozi čas.

avtor