Sijaj železa

Bohinj, Slovenija

  • domov
  • o avtorju
  • monografija
    • Železarstvo v Bohinju-I.del
    • Teorija in praksa-II.del
    • Zaključek
    • Odzivi na knjigo
  • Ironworking festival 2016
  • razstava Sijaj železa
  • poizkusi taljenja
    • priprave na poizkuse
    • poizkus 2001
    • poizkus 2002
    • poizkus 2016
    • ugotovitve
  • analize
  • stare poti
    • južna: Bistrica-Baško sedlo
    • severna: Bistrica-Jereka
    • vzhodna I: Jereka-Koprivnik
    • vzhodna II: Koprivnik-Gorjuše-Planina za Jamo
    • starodavna pot na Gradišče pri Bitnjah
  • od rude do fužine
    • nahajališča rude v Bohinju
    • muzej na prostem v Stari Fužini

Starodavna pot na Gradišče pri Bitnjah

Gradišče ni daleč od Ajdovskega Gradca. Ime nakazuje železnodobno naselbino. Ostanki hiš so vidni na spodnjem Gradišču. Na zgornjem pa je opaziti veliko lijakastih izkopov rude. Oba dela sta preprežena z ozkimi in utrjenimi potmi. Nekaj od teh izvira  iz najstarejšega obdobja poselitve Bohinja. Tu je odkopaval arheolog Šmid. Našli so tudi veliko železnodobnih predmetov. Škoda, da je vse prepuščeno zaraščanju in pozabi. Pot na Gradišče povežemo z Ajdovskim gradcem in to prikažemo s fotografijami.  

  • one
    spust z Ajdovskega gradca proti vzhodu v smeri Lepenc
  • two
    pot pride na travnik, ki sega do Save
  • three
    travnik, v daljavi Lepence
  • four
    pogled na Gradišče, nad njim Peči
  • five
    živa skala je ovira za Savo, zadaj Lepence
  • six
    Savo je le tu možno prehoditi
  • seven
    pot ob robu Save
  • eight
    oster ovinek Save, naravna zajezitev
  • nine
    deželna cesta okrog skale, stara pot preko hriba desno
  • ten
    železnica in cesta presekata pot
  • two
    deželna pot "premosti" prometnici, stara pot desno v grmovje
  • four
    nič kaj viden vhod železnodobne poti
  • six
    drugi oster ovinek poti
  • eight
    naslednji ovinek
  • ten
    pot proti vrhu sp.Gradišča
  • one
    dvignjena ruša, pot dobro vidna, širine 1,2 m
  • three
    "halštatska" hiša, temelj 2x3m
  • five
    temelje je odkopal arheolog Šmid l.1939
  • seven
    dva oblikovana večja kamna, spodnji z udrtino
  • nine
    ravnica s prikritimi temelji hiš, žal je to naša kulturna dediščina!

Copyright © 2017 by IskraE. Vse pravice pridržane.